Propolis je ena izmed ključnih obrambnih snovi čebeljega panja. Je zelo priljubljen čebelji pridelek, takoj za medom, in se že dolgo uporablja v tradicionalni ljudski medicini. Propolis nastane iz rastlinskih smol, bogatih z antimikrobnimi snovmi, ki rastline varujejo pred okužbami.
Vse se začne z nabiranjem rastlinske smole, ki jo čebele najdejo na popkih, brstičih, lubju dreves in drugih rastlinah. To smolo čebele prinesejo v panj, kjer jo s pomočjo encimov iz svoje sline predelajo in obogatijo z aktivnimi sestavinami iz cvetnega prahu ter dodajo vosek, da snov postane bolj lepljiva.
Propolis je zmes, ki vsebuje več kot 200 koristnih snovi, njegova kakovost pa je odvisna od vsebnosti bioflavonoidov. Bioflavonoidi so naravna barvila, ki rastline ščitijo pred mikroorganizmi, čebele pa to moč izkoriščajo za zaščito panja. Propolis uporabljajo za premaz notranjih sten panja, za zadelovanje razpok in špranj ter za popravilo satja, zato ga imenujemo tudi »zadelavina«. S tem preprečujejo vdor vlage in ščitijo panj pred mikrobi in glivicami, ki so vir okužb in bolezni. Propolis v panju tudi izhlapeva, kar ustvarja naravno zaščito, ki omogoča zdrav razvoj čebelje družine.
Čeprav celotna struktura propolisa še ni popolnoma raziskana, naj bi ta vseboval približno 50 % smole, 30 % eteričnih olj in približno 5 % cvetnega prahu. Poleg tega vsebuje veliko beljakovin, v manjših količinah pa tudi vitamine (predvsem vitamine skupine B iz cvetnega prahu), minerale (železo, cink, baker, mangan) ter makroelemente, kot so kalcij, kalij in natrij. Zelo pomembne sestavine za njegovo biološko vrednost so flavonoidi, fenoli in aromati. Propolis je najučinkovitejši, ko je svež. Če ga nepredušno zaprtega hranimo v temnem in hladnem prostoru, ima lahko rok trajanja do pet let.
Znano je, da ima propolis med vsemi čebeljimi pridelki najširše področje delovanja. V in vitro študiji2 je propolis (in njegovi derivati) pokazal učinkovito antibakterijsko delovanje, njegov potencial pa bo potrebno oceniti še v kliničnih preskušanjih1. Najbolj poznani izdelki iz propolisa so kapljice na alkoholni ali vodni osnovi. Na voljo so tudi pršila, tablete, sirupi, bomboni in mešanice z drugimi čebeljimi pridelki, kot so med, cvetni prah in matični mleček. Propolis najdemo tudi v kozmetičnih pripravkih, kot so balzami, kreme, zobne paste, mazila in mila. Je eden izmed glavnih čebeljih pridelkov, ki je zelo razširjen v apiterapiji.
Izdelki iz propolisa niso primerni za osebe, ki so preobčutljive na čebelje izdelke. Prav tako odsvetujemo jemanje propolisa v nosečnosti in med dojenjem. Pripravki na osnovi alkohola niso primerni za nosečnice, doječe matere in otroke. Previdnost je potrebna tudi pri bolnikih, ki jemljejo zdravila proti strjevanju krvi.
Barva propolisa se lahko razlikuje. Običajno je svetlo rumene do rdečkasto-rjave barve, starejši pa je črn. Barva je odvisna tudi od drevesa, s katerega čebele nabirajo smolo.
Zeleni propolis čebele zbirajo iz brazilske rastline Baccharis dracunculifolia, ki raste v amazonski regiji deževnega gozda. Ta zagotavlja bogato in neokrnjeno naravno okolje, kjer čebele nabirajo propolis vse leto zaradi idealnega tropskega podnebja. Brazilski zeleni propolis se razlikuje od drugih vrst propolisa, saj afriške čebele izrezujejo vrhove rastlinskih brstov, kar pomeni, da zeleni propolis vsebuje celotna rastlinska tkiva, ne le zunanjih delov brstov. Zato vsebuje membrane, citoplazmo in jedro rastlinskih celic, ki vsebujejo več vodotopnih snovi kot propolis iz topola ali breze. To omogoča boljšo absorpcijo in večjo učinkovitost zelenega propolisa. Zeleni propolis vsebuje več fenolnih kislin, zlasti artepilina C. Zeleni propolis uporabimo za vlaženje in osvežitev ustne sluznice. Propolis je priporočljivo uporabljati skozi vse leto, še posebej med prehodnimi obdobji.
Članek je napisala farm. teh. Nina Mažar, poslovodja Sanolabor Ljubljana – Citypark
